V letu 2021 bo, podobno kot v letu 2020, veliko praznikov na soboto ali nedeljo. Tako se lahko, če nam služba to dopušča, na račun praznikov veselimo le šestih prostih dni. Da boste lahko pravočasno načrtovali, kako boste preživeli dela proste dni, preverite, kateri dnevi bodo dela prosti. Število delovnih dni, dela prostih dni in delovna obveznost v urah po posameznih mesecih pa so tudi podatki, ki jih potrebujete v podjetju za organizacijo dela, za obračun plač, potnih nalogov, dnevnic in drugih obračunov. Podatke v tabeli potrebujete tisti, ki organizirate delo zaposlenih, tisti, ki za računovodstvo pripravljate podatke o opravljenih urah za zaposlene ter tudi tisti, ki izpolnjujete potne naloge ali obračunavate plače.
NE POZABITE UVELJAVLJAT POSEBNE OLAJŠAVE ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE ZA LETO 2020
Kot vsako leto imate do 5. februarja čas, da pošljete na FURS vlogo za uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov pri obračunu dohodnine. Vlogo morate poslati, če med letom niste uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane ali če olajšavo, ki ste jo med letom uveljavljali, želite spremeniti. Po 5. februarju boste olajšavo lahko spremenili le v obliki ugovora na informativni izračun dohodnine. Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane oddajate na več načinov. Vlogo lahko oddate: preko mobilne aplikacije eDavki (Android, IOS). Tu vam bo na voljo že pred izpolnjena vloga, s podatki iz vaše lanske vložene vloge. elektronsko preko spletnega sistema eDavki. Prijavite se lahko z elektronskim potrdilom ali davčno številko in geslom. Tudi tu vam bo na voljo že pred izpolnjena vloga, s podatki iz vaše lanske vložene vloge. osebno ali preko pošte na finančni urad, kjer imate stalno prebivališče. Obrazec dobite na finančnem uradu ali na spletni strani eDavki. Preden boste oddali vlogo, obvezno naredite testni izračun dohodnine za vas in vašega partnerja/partnerico, in tako preverite komu se bolj splača uveljavljati vzdrževane družinske člane in v kakšnem razmerju. Podatke o izplačanih dohodkih v lanskem letu vam mora delodajalec posredovati najkasneje do konca meseca. Pri izračunu si lahko pomagate s programom za testni izračun dohodnine, ki je objavljen na portalu eDavki. Pri odločitvi upoštevajte naslednja pravila: Vzdrževane družinske člane naj uveljavlja tisti starš, ki ima višje dohodke. Dohodnina je namreč pri višjih dohodkih višja. Če imata oba starša primerljive dohodke oziroma sta v istem davčnem razredu, si je olajšavo smiselno porazdeliti. Ker se olajšava za drugega in več otrok povečuje, je pri delitvi smiselno, da oba vpišeta vse otroke in jih vsak kot vzdrževane družinske člane upošteva določeno obdobje znotraj leta. Na primer prvi starš prijavi otroke od januarja do avgusta, drugi pa od septembra do decembra. Če se starša ne moreta sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu sorazmerni del olajšave (vsakemu polovica). V Računovodski družbi Nucleus plus vam lahko pomagamo pri testnih izračunih dohodnine kot tudi pri izpolnitvi obrazca in oddaji preko eDavkov.
Država bo vrnila sredstva za izvedbo antigenskih hitrih testov
Pravne ali fizična oseba, ki je organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik ali zadruga, lahko uveljavljate povračilo sredstev za izvedo antigenskih hitrih testov. Višina povračila je 40,00 EUR na zaposlenega na dan oddaje vloge. Kot zaposleni se šteje tudi samozaposleni, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2 in družbenik gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba, in je na dan oddaje vloge v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2. Vsi delodajalci, ki bodo koristili sredstva, morajo sredstva namenite le za izvedbo testiranja zaposlenih s hitrimi testi. Testiranje lahko izvedejo samo izvajalci zdravstvene dejavnosti (pri čemer odvzem brisa opravlja le zdravstveni delavec oziroma druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa. Do pomoči za izvedbo hitrih testov ni upravičena oseba, ki ne izpolnjujete obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti ali druge denarne davčne obveznosti v višini večji od 5.000 eurov. Upravičenec predloži vlogo za izplačilo pomoči za izvedbo hitrih testov preko informacijskega sistema eDavki najkasneje do 30.1.2021. Če bo delodajalec uveljavil pomoč za izvedbo hitrih testov, in naknadno ugotovil, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za izvedbo hitrih testov, o tem obvesti FURS in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.
Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov – popravek izjave in oddaja prve izjave na podlagi sprememb v PKP7
PKP7 (Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 – ZIUPOPDVE) prinaša spremembe tudi v zvezi z ukrepom povračila fiksnih stroškov. FURS je podal podrobna pojasnila kako naj ravna upravičenec, kdaj naj naredi popravek izjave in kdo naj odda prve izjave na podlagi sprememb iz PKP7. Najpomembnejše spremembe so: Sprememba maksimalnega zneska pomoči glede na zaposlenega pri organizacijah, ki imajo nad 70% upad prihodkov: Kadar upravičenec izkazuje več kot 70 % upad prihodkov v upravičenem obdobju znaša omejitev pri izplačilu najvišjega zneska povračila fiksnih stroškov, ki se nanaša na zaposlene, 2.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda. Omejitev v višini 1.000 eurov pa ostaja za upravičence, ki izkazujejo upad prihodkov med 30 in 70 % v upravičenem obdobju; Spremeni se opredelitev zaposlenih, ki se upoštevajo pri izračunu omejitve. Po novem se upošteva povprečno število zaposlenih, ki se izračuna kot število delovnih ur v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca. Navedena sprememba se upošteva za izjave, ki so jih upravičenci oddali pred uveljavitvijo ZIUPOPDVE, le če je zadnje ugodnejša. Upravičenci ugodnejšo obravnavo uveljavljajo z dopolnitvijo izjave (popravek izjave na eDavkih) Sprememba pri izračunu upada prihodkov: PKP7 določa možnost, da se pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši. V primeru ugotavljanja upada prihodkov na naveden način, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati 800.000 eur pomoči. FURS je podal podrobna pojasnila kako naj ravna upravičenec. Popravek izjave in oddaja prve izjave na podlagi sprememb iz PKP7 bosta na e-Davkih mogoči predvidoma po 5. 1. 2021. Rok za njuno oddajo je 15. 1. 2021. I. Zavezanci, ki ste oddali izjavo za povračilo nekritih fiksnih stroškov po PKP6 (Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 – ZIUOPDVE) do 31. 12. 2020: a) že oddane izjave na podlagi sprememb v PKP 7 ne popravljate in ne vlagajte nove izjave: če ste imeli upad prihodkov od prodaje višji od 70% na podlagi dejanskih prihodkov od prodaje po izjavi PKP6 in je število zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge ugodnejši od povprečnega števila zaposlenih v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020. V tem primeru se bo najvišja dovoljena pomoč na zaposlenega 2.000€/zaposlenega/mesec upoštevala avtomatično t.j. po uradni dolžnosti in vam bo izplačan višji znesek kot ste ga navedli oz. je bil izračunan na izjavi, seveda le, če izračun NFS ali omejitev glede neto izgube ne bosta omejevala najvišje dovoljene pomoči. če nove določbe iz PKP7 ne vplivajo na izračun najvišje možne pomoči, ki jo lahko dobite izplačano na podlagi delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. b) že oddano izjavo po PKP6 na podlagi sprememb v PKP 7 popravite (ne stornirajte izjave po PKP6, ampak vložite popravek): če bi bilo za vas ugodneje pri izračunu najvišje dovoljene pomoči (1.000 ali 2.000) na zaposlenega namesto zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge upoštevati povprečno število zaposlenih (za določen in nedoločen čas) v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020, izračunano v skladu z metodologijo iz novega petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE. če je bil vaš upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju 70% ali manj, bi pa bil nad 70%, če bi namesto dejanskih prihodkov od prodaje upad izračunavali glede na povprečne prihodke od prodaje na podlagi povprečnega števila zaposlenih ali na podlagi stanja osnovnih sredstev, brez zemljišč. V primeru oddaje popravka vedno nujno uporabite na eDavkih možnost Popravek in ne stornirajte izjave, ki ste jo oddali po PKP6. Na ta način se vam bodo predizpolnili določeni podatki iz že oddane izjave po PKP6, in kar je pomembno, pri izračunu limita 1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec se bo upošteval tisti podatek pri številu zaposlenih oz. zavarovanih, ki bo višji oz. ugodnejši (št. zaposlenih za nedoločen čas ali pa povprečno število zaposlenih od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020). Če boste izjavo po PKP6 stornirali, se bo pri izračunu limita 1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec zaposlenih oz. zavarovanih vedno upoštevalo povprečno število zaposlenih v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020. II. Zavezanci, ki niste oddali izjave za povračilo nekritih fiksnih stroškov po PKP6, izpolnjujete pa pogoje za oddajo izjave po PKP7 Oddajte prvo izjavo za povračilo nekritih fiksnih stroškov z obrazcem, ki bo na e-Davkih na voljo po 5. 1. 2020. Zavezanci, ki na podlagi ZIUOPDVE (PKP6) niste izpolnjevali pogojev za vložitev izjave, ker je bil vaš upad prihodkov od prodaje nižji od 30 %, lahko na podlagi ZIUPOPDVE oddate izjavo, če je vaš upad prihodkov izračunan na podlagi povprečnih prihodkov od prodaje na zaposlenega ali povprečnih prihodkov od prodaje na enoto osnovnih sredstev, brez zemljišč, višji od 30%. V primeru, ko bo izjava NFS vložena prvič po 31. 12. 2020 se bo pri izračunu limita 1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec vedno upoštevalo povprečno število zaposlenih v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020. Za prvič vloženo izjavo se šteje tudi izjava, ki je oddana po tem, ko se je prvotno oddana izjava pred 31. 12. 2020 stornirala. Vir: FURS
PKP 7 ponovno prinaša krizni dodatek za zaposlene, ki delajo
V skladu s sedmim paketom protikorona ukrepov (PKP7), morajo delodajalci ob izplačilu decembrske plače delavcem, ki so opravljali delo v decembru, izplačati krizni dodatek v višini 200,00 eur oz, sorazmerni del, če delo ni opravljal cel mesec ali če je zaposlen za krajši delovni čas. Krizni dodatek pripada delavcem katerih zadnja izplačana plača (novembrska plača) ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 eur (2x 940,58). Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 eur se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine. Ukrep se ne uporablja za neposredne in posredne uporabnike proračuna RS in občinskih proračunov ter ter tuja diplomatska predstavništva in konzulate, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organe in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji. Za povračilo izplačanega kriznega dodatka bo delodajalec preko informacijskega sistema FURS predložil izjavo, s katero bo izjavil, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Izjavo bo moral predložiti v elektronski obliki najpozneje do konca februarja 2021. FURS pa bo izplačal povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021. Kako se izračuna krizni dodatek? Krizni dodatek v višini 200 eur se izplača, če je delavec, ki je zaposlen pri upravičenem delodajalcu za polni delovni čas, ves december delal in njegova zadnja izplačana plača ne presega zneska 1.881,16 eur. Če delavec ni delal cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka pri čemer se upošteva: Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti (npr. bolnišk) se krizni dodatek ne izplača. Primer : delavec, zaposlen za polni delovni čas v mesecu decembru koristi 3 dni dopusta, 4 dni je na čakanju, ostale dni (15 delovnih dni) razen na državni praznik (1 dan) opravlja delo. V decembru je skupno 23 delovnih dni, od tega 1 praznik.Sorazmerni del kriznega dodatka se izračuna: 200/23 = 8,70 eur kriznega dodatka na dan 8,70 * 16 =139,20 eur (upoštevajo se dnevi, ko je opravljal delo in dan, ko bi sicer opravljal delo, pa je bil državni praznik) Delavcu pripada 139,20 eur kriznega dodatka.
Subvencija za skrajšani delovni čas v letu 2021
Od 31. 12. 2020 velja Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije (Uradni list RS, 203/2020). Na podlagi tega lahko delodajalci oddate vlogo za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za zaposlene, s katerimi imate sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas in ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom do 30. 6. 2021. Na portalu ZRSZ je že omogočena oddaja vlog. Vlogo za dodelitev subvencije morate oddati v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Ne pozabite: V 8 delovnih dneh od odreditve morate ZRSZ posredovati pisne odredbe. Več o rokih in obveznostih delodajalcev pri skrajšanem delovnem času preberite tukaj.
ALI BOSTE UVELJAVLJALI UKREPE IZ PROTIKORONA PAKETOV? DOLOČENI ROKI SE IZTEČEJO KONEC LETA
31.12. 2020 se izteče rok za določene ukrepe iz protokorona paketov. Tisti zavezanci, ki še niste uveljavljali svojih pravic, imate do konca koledarskega leta še možnost, da uveljavljate naslednje ukrepe: – mesečni temeljni dohodek za obdobje oktober – december, – povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene ali varstva otrok, – povračila nekritih fiksnih stroškov, – poenostavljen način odlaganja davčnih obveznosti. Finančna uprava je opazila, da zavezanci (samozaposleni, družbeniki, kmetje) narobe oddajajo vloge za povračilo izgubljenega dohodka v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok. Če želijo pridobiti 500 EUR ali 750 EUR povračila, morajo v istem mesecu oddati dve oziroma tri vloge. To pomeni, da lahko v primeru varstva otroka zavezanec v mesecu dni prejme povračilo v višini do 750 EUR, vendar: za vsakih 10 dni varstva mora biti vložena nova izjava, v opisu pa mora biti razvidno za katerih 10 dni varstva se nanaša (npr. 2.11.2020 – 11.11.2020, 12.11.2020 – 21.11.2020). Pri tem je pomembno poudariti, da odlok vlade o zaprtju vrtcev velja od 26.10.2020 dalje, za šolarje pa šele s podaljšanjem počitnic, torej od 2.11.2020 dalje oziroma z začetkom pouka na daljavo, to je od 9.11.2020 dalje. Novoletne počitnice pa se ne štejejo za višjo silo varstva otrok. Ukrep subvencij za skrajšani polni delovni čas podaljšan do 30. junija 2021. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje obvešča, da bodo oddajo vlog znova omogočili takoj, ko bo to urejeno še z drugo potrebno zakonodajo.
Donacija
Drobne pozornosti nam sicer veliko pomenijo, a smo tokrat prisluhnili tistim, ki jim pomenijo več. Odrekli smo se poslovnim darilom, s katerimi se vam ob koncu leta zahvalimo in sredstva namenili Varni hiši za ženske in otroke – žrtve nasilja (Društvo regionalna varna hiša Celje). Tako ste del te zgodbe postali tudi vi, za kar se vam iskreno zahvaljujemo.
VLOGA ZA DODELITEV POMOČI V OBLIKI DELNEGA POVRAČILA NEKRITIH FIKSNIH STROŠKOV JE NA VOLJO
Od ponedeljka 14.12.2020 lahko oddate vlogo za dodelitev pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Vloga je dostopna zgolj na eDavkih. Rok za oddajo vloge je 31.12.2020. FURS bo nakazala pomoč do 20.1.2021. Šesti paket protikorona ukrepov (PKP6) predvideva tudi pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Obveščamo vas, da je Izjava za delno povračilo nekritih fiksnih stroškov dostopna na portalu eDavki od 14. decembra 2020 dalje. Upravičenci do subvencije so vsi subjekti, ki: izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega odstavka Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 – ZIUOPDVE (Uradni list RS, št. 175/2020) in ocenjujejo, da bodo njihovi prihodki od prodaje v obdobju od 1. oktobra 2020 do 31. decembra 2020 glede na enako obdobje leta 2019 upadli za najmanj 30% ter ocenjujejo, da bodo v zadnjem četrtletju leta 2020 imeli neto izgubo. Več informacij o tem, kdo je upravičenec do pomoči, kdaj in kako se uveljavlja pomoč, kakšni so pogoji in omejitve za dodelitev pomoči, kakšna je višina pomoči najdete v naši novici objavljeni 1. decembra.
POROČANJE O ŠTIPENDIJAH DO 31.12.2020
Vsi štipenditorji, ki izplačujejo štipendijo vsaj enemu dijaku oziroma študentu, morajo Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije vsako leto poročati o podeljenih štipendijah. Rok za letošnje poročanje je 31.12.2020. O štipendijah morajo poročati vsi, ki podeljujejo štipendije: podjetja, samostojni podjetniki, javni in zasebni zavodi ter fundacije, občine, organi državne uprave. Delodajalci, ki so vključeni v regijske štipendijske sheme, ni potrebno posebej sporočati skladu podatkov. Poročati se mora vsako leto, in sicer do konca koledarskega leta za tekoče šolsko ali študijsko leto. Podatke za šolsko oziroma študijsko leto 2020/2021 je tako potrebno oddati najkasneje do 31. 12. 2020. Poročanje o štipendijah je potrebno opraviti preko posebne spletne aplikacije, ki je dostopna na spletni strani Javnega sklada preko povezave: https://www.srips-rs.si/stipendije/porocanje . Za prijavo v aplikacijo je potrebno imeti ustrezen certifikat pravne osebe (digitalno potrdilo), ki ga je izdal kateri od pristojnih organov (npr. Halcom, Sigenca), preko aplikacije pa je nato mogoče oddati tudi pooblastilo drugi pravni osebi (npr. računovodskemu servisu), ki bo v imenu zavezanca oddala ustrezne podatke. Stranke, ki ne razpolagajo z digitalnim potrdilom za pravne osebe in želijo za poročanje o štipendijah pooblastiti drugo pravno osebo, ki ima kvalificirano digitalno potrdilo, lahko oddajo pooblastilo po pošti. Stranka lahko pooblastilo pripravi sama ali uporabi vzorec pooblastila. Kaj poročati? Za vsakega štipendista je potrebno v predviden obrazec vnesti naslednje podatke: podatke o štipendistu: ime, priimek, EMŠO, naslov in občina prebivališča; podatke o šolanju štipendista: kje se šola, naziv izobraževalne ustanove in programa, vrsta in področje izobraževanja, letnik in status; podatke o štipendiji. Po prijavi v aplikacijo poročevalec izbere “Poročanje” ter nato “Štipendisti”. Na prikazanem obrazcu izbere šolsko (oziroma študijsko) leto ter nato možnost “Vnesi novega štipendista”. V obrazec nato vnese vse zahtevane podatke o štipendistu, njegovem izobraževanju in štipendiji. S klikom na »oddaj« poročilo oddajo. V primeru morebitnih napak sistem na to opozori. Podrobnejša navodila so na voljo v Priročniku. Zakon določa tudi globo za prekršek opustitve dolžnosti poročanja, in sicer se z globo: od 300 do 600 EUR kaznuje subjekt, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in dodeljuje štipendije na podlagi drugih predpisov, od 150 do 300 EUR kaznuje tudi odgovorna oseba subjekta prejšnje alineje. Oddaja potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko/študijsko leto 2021/2022 Vse delodajalce, ki želijo dijakom oziroma študentom v šolskem/študijskem letom 2021/2022 podeliti kadrovsko štipendijo, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije vabi k oddaji kadrovskih potreb preko aplikacije Izmenjevalnica. Rok za oddajo potreb za šolsko oziroma študijsko leto 2021/2022 je 31.1.2021. Na ta način se na enem mestu zberejo vse ponudbe kadrovskih štipendij v Republiki Sloveniji. Sklad s centralizacijo objav v Izmenjevalnici obvešča potencialne štipendiste, promovira razpisane štipendije in s tem mladim zagotavlja podporo pri odločanju za izobraževanje. Delodajalci, ki nameravajo sofinanciranje kadrovskih štipendij uveljavljati pri regionalnih razvojnih agencijah (RRA), lahko svoje potrebe prijavijo na spletnem obrazcu posameznega RRA. V takih primerih bo potrebe delodajalca skladu, v imenu delodajalcev, opravila RRA.