Udeležba delavcev pri dobičku po ZUDDOB-1 – praktični pregled za podjetja
Od 1. januarja 2026 velja novi Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDOB-1), ki podjetjem omogoča, da del ustvarjenega dobička namenijo zaposlenim.
Pomembno je poudariti, da udeležba pri dobičku ni obvezna, ampak predstavlja prostovoljno odločitev podjetja. Prav tako ne nadomešča plače ali drugih pravic iz delovnega razmerja, temveč predstavlja dodatno nagrajevanje zaposlenih iz ustvarjenega bilančnega dobička.
Temeljni akt družbe (družbena pogodba) mora določiti, da se dobiček družbe lahko uporabi za udeležbo delavcev pri dobičku po ZUDDob-1. Izplačilo je sicer možno tudi na podlagi posebnega sklepa skupščine.
Kdo je lahko upravičen?
Osnovno načelo zakona je enaka obravnava zaposlenih. Shema mora veljati za vse zaposlene pod enakimi pogoji, podjetje pa lahko določi določene objektivne pogoje za pridobitev pravice.
Najpogosteje bo to pogoj, da je delavec v poslovnem letu zaposlen določeno minimalno obdobje, vendar zakon določa, da ta pogoj ne sme presegati šestih mesecev.
Če je postopek pravilno izpeljan in pogoji izpolnjeni, je možna tudi delitev dobička delavcem po tem zakonu tudi za poslovno leto 2025.
Iz sheme pa so izključeni:
- fizične osebe, ki imajo neposredno ali posredno najmanj 10 % delež kapitala ali glasovalnih pravic družbe,
- njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji.
Kolikšen del dobička lahko podjetje nameni zaposlenim?
Zakon določa zgornje omejitve:
- največ 33 % čistega poslovnega izida posameznega poslovnega leta in
- hkrati največ 20 % bruto mase plač poslovnega leta, za katerega se dobiček deli.
Če podjetje izplača višji znesek, takšno izplačilo ne bo več deležno posebne obravnave po ZUDDob-1.
Kako se shema uvede?
Podjetje lahko udeležbo pri dobičku uredi na dva načina.
1. Pogodbena ureditev
Prva možnost je sklenitev pogodbe o udeležbi pri dobičku med družbo in predstavniki zaposlenih.
Pogodba določa:
- pogodbene stranke
- dogovorjene sheme udeležbe pri dobičku za posamezno poslovno leto
- delež dobička, namenjen delavcem,
- merila za določitev pripadajočega zneska dobička pri čemer razmerje med najvišjim in najnižjim pripadajočim zneskom ne sme presegati razmerja 1 : 8.
- rok izplačila,
- pravila za izračun trajanja delovnega razmerja, če je v pogodbi določeno, da mora delavec biti za pridobitev pravice do udeležbe pri dobičku v delovnem razmerju v družbi najmanj določeno obdobje v poslovnem letu (tako določeno obdobje ne sme presegati šestih mesecev)
- načine in roke za uveljavitev pravice do izplačila pripadajočega deleža dobička oziroma pridobitev delnic ali družbeniških deležev ter posledice pri njihovem razpolaganju
- način obveščanja delavcev,
- način izračuna sorazmernega deleža pripadajočega zneska dobičke ob delavčevi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
- pogoji in način razpolaganja s poslovnimi deleži oziroma delnicami družbe ter morebitno možnost odkupa poslovnih deležev oziroma delnic s strani družbe, vključno z določitvijo načina oblikovanja cene odkupa
- čas veljavnosti pogodbe
2. Sklep skupščine
Če pogodba ni sklenjena, lahko skupščina sprejme sklep o udeležbi delavcev pri dobičku, poslovodstvo pa pripravi načrt delitve dobička.
V tem primeru zakon precej natančneje določa kriterije razdelitve.
Kateri kriteriji so dovoljeni?
Pri pogodbeni ureditvi imajo družbe precejšnjo svobodo, vendar morajo biti kriteriji objektivni in uporabljeni za vse zaposlene pod enakimi pogoji.
Pri razdelitvi na podlagi sklepa skupščine zakon določa okvir, poslovodstvo družbe pa pripravi načrt:
- udeležba pri dobičku velja za vse delavce, ki so bili v letu, za katerega se deli dobiček, v družbi zaposleni določeno obdobje, ki ne sme presegati šestih mesecev
- delavcem se razdeli najmanj 5 % čistega poslovnega izida, ustvarjenega v posameznem poslovnem letu
- rok izplačila pripadajočega zneska
- pogoji in načini razpolaganja s poslovnimi deleži oziroma delnicami družbe
- med 30 % in 90 % razdelitve mora temeljiti na deležu bruto plače posameznega zaposlenega,
- med 10 % in 70 % razdelitve mora biti vezane na čas zaposlenosti oziroma povprečno število zaposlenih v poslovnem letu,
- dodatno je mogoče do 30 % vezati na individualno delovno uspešnost,
- dodatno lahko do 30 % na druga objektivna merila, ki jih določi poslovodstvo.
Možnosti izplačila
Zakon omogoča tri različne sheme.
Denarna shema
Gre za klasično izplačilo udeležbe pri dobičku v denarju. To bo v praksi verjetno najpogostejša oblika, saj je administrativno najpreprostejša.
Družbeniška shema
Namenjena je družbam z omejeno odgovornostjo.
Namesto denarja zaposleni prejme poslovni delež družbe. Poslovni delež mora biti pravilno ovrednoten po tržni vrednosti oziroma z uporabo priznanih metod vrednotenja. Velja triletna prepoved razpolaganja z deležem, družba pa ima predkupno pravico pri morebitni prodaji deleža.
Delniška shema
Primerna je za delniške družbe.
Delavec prejme delnice družbe in s tem postane njen delničar. Družba mora pri tem upoštevati pravila glede vrednotenja delnic, povečanja osnovnega kapitala ter vpisa delnic v centralni register. Delavec s tako pridobljenimi delnicami ne sme razpolagati tri leta od dneva pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička.
Davčna obravnava
Ena največjih prednosti nove ureditve je posebna davčna obravnava.
Za uporabo davčnih ugodnosti mora podjetje izpolnjevati pogoje glede povprečne plače v družbi, ki mora biti višja od povprečne bruto plače v zasebnem sektorju v predhodnem letu in rasti povprečne mesečne bruto plače.
Pri kapitalskih shemah (delnice in poslovni deleži):
- dohodek je obdavčen z dokončno dohodnino po stopnji 25 %,
- dohodek se ne všteva v letno davčno osnovo,
- dohodek se ne všteva v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost
Posebna davčna pravila veljajo tudi za denarno shemo:
- dohodek je obdavčen z dokončno dohodnino po stopnji 30 %,
- dohodek se ne všteva v letno davčno osnovo,
- dohodek se ne všteva v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost
Olajšava pri davku od dohodka pravnih oseb
Družba lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove, določene po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, za 100 odstotkov pripadajočega zneska dobička iz preteklega poslovnega leta, ki se v skladu s pravili tega zakona razdeli delavcem v obliki ene izmed shem udeležbe pri dobičku, ob upoštevanju omejitev in pogojev iz tega zakona, vendar največ v višini davčne osnove.
Kaj priporočamo podjetjem?
Pred uvedbo udeležbe pri dobičku priporočamo pripravo celovite analize, ki vključuje:
- presojo, ali podjetje izpolnjuje pogoje za davčne ugodnosti,
- izbiro najprimernejše sheme (denarna, delniška ali družbeniška),
- določitev objektivnih kriterijev za razdelitev,
- pripravo potrebnih sklepov oziroma pogodbe,
- preveritev računovodskih, davčnih in korporacijskih posledic.