S 1.MAJEM ZAČELA VELJATI NOVELA PRVEGA PROTIKORONA ZAKONA

S 1. majem je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), s katerim se popravlja in dopolnjuje že sprejete interventne ukrepe t.i. prvega proti korona paketa (»PKP1«). Spremembe se uporabljajo od 13. marca 2020, razen določbe o prekinitvi te napotitve na čakanje na delo, ki se uporablja od 1. maja 2020.

Bistvene spremembe, ki jih prinaša:

Čakanje na delo in višja sila

• razširi se krog upravičenih delodajalcev: po novem bodo do ukrepa upravičene tudi humanitarne in invalidske organizacije ter delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalno dejavnost (skupina K) in imajo do vključno 10 zaposlenih delavcev na dan 13. 3. 2020;

• spremeni se prihodkovni pogoj: Z novimi kriteriji upada prihodkov se rešuje problematika ugotavljanja upravičenosti pri tistih delodajalcih, ki ne poslujejo celo leto, imajo sezonsko naravo dejavnosti ali v letu 2019 niso poslovali. Po novem so do ukrepa       upravičeni:
  1. delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.
  2. če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.
  3. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.Vključuje dejavnost K do 10 zaposlenih.

Kot prihodki se štejejo čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

• spremeni se določilo o prekinitvi čakanja: delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu (velja od 1.5 dalje); 
• jasno se definira višina nadomestila za čas čakanja na delo in višjo silo: za vse delodajalce velja, da sta višina nadomestila za čas čakanja na delo in višjo silo določena v višini 80 %, četudi ne zahtevajo povračila s strani države;
• spremenijo se pogoji glede vračil sredstev: Delodajalec mora vrniti nadomestilo za čakanje na delo, če je od 11. aprila 2020 pa do konca leta 2020 oziroma za leto 2020 izplačal dobiček, kupil lastne delnice ali poslovne deleže ali izplačal nagrade poslovodstvu oziroma del plač za poslovno uspešnost poslovodstvu. Vračilo sredstev ni več predvideno za sredstva iz naslova višje sile.
• Delodajalec, ki vloge še niso predložili, bodo lahko vlogo predložili v osmih dneh od 1. maja, ko je bila uveljavljena sprememba tega zakona.

Oprostitev plačila prispevkov za PIZ za delavce, ki delajo, in izplačilo kriznega dodatka

• razširi se krog upravičenih delodajalcev: po novem bodo do ukrepa upravičeni tudi delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalno dejavnost (skupina K) in imajo do vključno 10 zaposlenih delavcev na dan 13. 3. 2020;
• oprostitev plačila PIZ in izplačilo kriznega dodatka sta obvezna za vse delodajalce, zato za te ne velja več prepoved izplačevanja dobičkov, nagrad poslovodstvu in poslovne uspešnosti. Krizni dodatek se mora izplačati ob plači. Neizplačilo kriznega dodatka je po novem kaznovano z globo.
• jasno so določena pravila glede oprostitve pokojninskih prispevkov in izplačila kriznega dodatka delavcem, ki delajo
• invalidska podjetja in zaposlitveni centri lahko pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije uveljavljajo pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka za vsakega zaposlenega invalida, ki dela.
• uvede se oprostitev plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od plače oz. nadomestil plač

Samozaposleni in poslovodje: Oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost in temeljni mesečni dohodek

• razširi se krog upravičencev: do ukrepov bodo upravičeni tudi tisti, ki niso vključeni za polni zavarovalni čas (npr. zaradi delne zaposlitve ali starševstva), in sicer v sorazmernem delu;
• spremenijo se prihodkovni pogoji: Po novem so do ukrepa upravičeni:

1. tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019 oz. glede na drugi pogoj.
2. če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019
3. če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.
   

Kot prihodki se štejejo čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

• spremenijo se pogoji za podpis izjave: Oseba predloži izjavo na podlagi lastne ocene poslovanja, pri čemer upošteva prihodkovne meje na letni ravni (navedeni zgoraj).
• Oseba mora imeti plačane vse obveznosti do FURS na dan oddaje vloge.
• Izjave, ki še niso bile vložene, se morajo vložiti v 8 dneh 1. maja, ko je bil uveljavljena sprememba ZIUZEOP.