Uporaba parkirnega prostora za parkiranje vozila se ne šteje za boniteto, če je to parkirišče zagotovljeno v zvezi z zaposlitvijo, torej blizu kraja opravljanja dela in praviloma v času opravljanja delovnih obveznosti.
Davčni organ je avgusta podal novo pojasnilo glede obdavčitve uporabe parkirnega mesta s strani zaposlenih. V pojasnilu je jasno razmejil, kdaj se uporaba parkirnega prostora za zaposlenega šteje za boniteto in kdaj ne.
Davčni organ pojasnjuje, da se za boniteto ne šteje uporaba parkirnega prostora za parkiranje lastnega ali službenega vozila (čeprav se ga uporablja v zasebne namene), če je to parkirišče zagotovljeno v zvezi z zaposlitvijo. To pomeni, da je parkirno mesto blizu kraja opravljanja dela in da se vozilo parkira v času opravljanja delovnih obveznosti. Pri tem ni pomembno, na kakšen način je delodajalec pridobil parkirno mesto (lastništvo ali najem) niti to, koliko oseb lahko uporablja to parkirno mesto (ali je dovoljeno parkiranje vsem ali le določenim delavcem). Prav tako ni pomembno, ali delavec parkirno mesto uporablja za parkiranje lastnega ali službenega vozila, katerega ima zagotovljenega tudi za privatne namene.
Če pa delodajalec delojemalcu parkirno mesto zagotavlja izključno za privatne namene (npr. blizu kraja prebivanja zaposlenega), se taka uporaba parkirnega prostora šteje za boniteto, od katere je potrebno obračunati vse prispevke in dohodnino. Znesek bonitete se v tem primeru določi na podlagi primerljive tržne cene, če pa te ni mogoče določiti, pa na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete. Vrednost bonitete se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem te bonitete.