DAVČNA OBRAVNAVA DARIL IN POGOSTITEV ZAPOSLENIH IN POSLOVNIH PARTNERJEV OB KONCU LETA 2025
Organizacije občasno obdarujejo fizične osebe z darili v naravi. Najpogosteje obdarijo zaposlene. Velikokrat to storijo pred zaključkom leta, ko obdarijo tudi poslovne partnerje in druge osebe. Pri takih poslovnih dogodkih morajo pozornost nameniti razmerju med njimi in prejemnikom darila. To namreč ključno vpliva na obdavčitev.
Darila zaposlenim
Darila so lahko v različnih stvarnih oblikah. Tudi darilo v obliki bona spada med tovrstna stvarna oziroma nedenarna darila. Darilo v naravi, ki je dano v zvezi z delovnim razmerjem, je boniteta, če ga zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu.
Pri tem s pojmom bonitete razumemo, da gre za vrednostno opredeljeno ugodnost, ki povečuje premoženjsko korist zaposlenega v njegovi zasebni sferi oziroma je za njegove zasebne namene (za njegovo zasebno življenje). Če je neki strošek zasebni strošek zaposlenega, in ne strošek delovnega sredstva, ki mu ga mora zagotoviti delodajalec, se prevzem tega zasebnega stroška običajno šteje za boniteto zaposlenega. Tak primer je nakup čevljev, ki niso zaščitna delovna sredstva, in vsakdanje obleke. Z njimi lahko razpolaga v prostem času oziroma za zasebne namene, zato predstavljajo dohodek zaposlenega.
Če je to posamično darilo v naravi, je neobdavčeno do zneska 15 EUR. Darilo, ki presega to vrednost ali je dano redno ali pogosto, pa je obdavčeno. Natančnejša opredelitev pojma »redno ali pogosto« iz zakona ne izhaja. Dokler se v davčni oziroma sodni praksi ta pojem vsaj deloma ne konkretizira, je to stvar presoje posameznega delodajalca.
Darila otrokom in drugim družinskim članom
Tudi darila, ki jih delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve zagotovi družinskim članom zaposlenih, so praviloma obdavčena z dohodnino. Dohodek v obliki darila družinskim članom zaposlenega, ki izvirajo iz njegove zaposlitve pri delodajalcu, se pripiše temu zaposlenemu. Izjema od obdavčitve velja za darilo, ki je decembra dano otroku zaposlenega do 15 let (po pojasnilu davčnega organa, če je otrok ob prejemu darila star 15 let ali manj ) in vrednost ne presega 42 EUR. Takrat se ne všteje v davčno osnovo. Če ti pogoji niso kumulativno izpolnjeni, je celotna vrednost darila obdavčena pri zaposlenem. Po davčni praksi so ti odhodki v celoti davčno priznan odhodek, ker gre za obdaritev otrok zaposlenih le enkrat na leto.
Darila poslovnim partnerjem
Tudi darila poslovnim partnerjem (kupcem, dobaviteljem in drugim) so obdavčljiva z dohodnino, če na posameznega poslovnega partnerja presežejo 42 EUR (enkratno darilo) oziroma 84 EUR v posameznem davčnem letu. Če ti zneski niso preseženi, so neobdavčena. Če pa je ena od teh vrednosti presežena, so obdavčena vsa darila v tistem letu. Obdavčena pa so tako, kot velja za druge dohodke po ZDoh-2. Pri tem ni pomembno, ali so dana v naravi ali izplačana v denarju (tako izhaja tudi iz sodbe upravnega sodišča I U 13/2011). Pomembno je, da je to po vsebini darilo, kar pomeni, da je dano brez protidobave ali protistoritve.
Ob običajnih okoliščinah se mejni znesek 42 EUR oziroma 84 EUR gleda na darilo oziroma darila, ki jih posamezni izplačevalec namenja posameznemu poslovnemu partnerju. Do teh zneskov ta darila niso obdavčena z akontacijo dohodnine in prav tako ne s prispevki za socialno varnost. O tako izplačanih darilih, ki niso obdavčena, izplačevalec ne poroča Fursu. Priporočljivo pa je, da ima družba seznam prejemnikov daril v posameznem davčnem letu, ki se v morebitnem davčnem nadzoru uporablja za dokazovanje, da so pogoji za neobdavčitev izpolnjeni.
Poslovna darila in pogostitve z vidika DDV
Skladno s 63. členom ZDDV-1 imamo davčni zavezanci pravico do odbitka DDV, če smo ga plačali za nabave, povezane z našimi obdavčljivimi transakcijami in so izpolnjeni drugi, z zakonom predpisani pogoji. V 66. členu tega zakona je zapisano, da si ne smemo odbiti DDV od stroškov reprezentance (sem se štejejo stroški pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih) ter stroškov prehrane, pijače in nastanitve. Od nabav daril si torej lahko načeloma odbijamo DDV vendar je pomembno poznati še 7. člen ZDDV-1, v katerem je zapisano, da se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo ne šteje:
- brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne prodajajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo;
- dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 evrov.
Zakon določa, da se od daril manjših vrednosti ne obračuna DDV, če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, in sicer:
- ni protidobave blaga ali storitev s strani prejemnika darila,
- vrednost darila ne preseže 20 evrov,
- darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca,
- darilo se daje občasno in ne istim osebam.
Torej, če so kumulativno izpolnjeni vsi navedeni pogoji, davčni zavezanec ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi darila uveljavil odbitek DDV. Priporočljivo je, da davčni zavezanec, zaradi zagotavljanja pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja DDV, vodi evidenco o danih darilih.