Slovenska zakonodaja na področju dela in socialne varnosti se nenehno razvija v smeri večje podpore zaposlenim, ki se znajdejo v vlogi neformalnih oskrbovalcev svojih bližnjih. Eden od pomembnih ukrepov na tem področju je oskrbovalski dopust, ki zaposlenim omogoča, da se začasno umaknejo iz delovnega procesa in nudijo pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Ta članek bo podrobneje razložil kaj je oskrbovalski dopust, komu pripada, kako ga uveljaviti, ter kako je z izplačilom nadomestila. Kaj je oskrbovalski dopust? Oskrbovalski dopust je pravica iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je bila uvedena v skladu z Direktivo (EU) 2019/1158/EU o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Delavec je upravičen do 5 delovnih dni oskrbovalskega dopusta v posameznem koledarskem letu z namenom da se lahko posveti znatnejši negi bližnje osebe, ki potrebuje podporo zaradi resnega zdravstvenega razloga. Komu pripada oskrbovalski dopust? Lahko ga uveljavlja zaposlena oseba, ki je v delovnem razmerju in ki skrbi za: Ključno je, da gre za osebo, ki je v bližnjem sorodstvenem ali življenjskem razmerju z zaposlenim. Kdaj je mogoče uveljavljati oskrbovalski dopust? Oskrbovalski dopust lahko uveljavimo, če bližnja oseba potrebuje znatnejšo nego iz zdravstvenih razlogov. Ni namenjen splošni pomoči v gospodinjstvu, temveč konkretni oskrbi zaradi zdravstvenih razlogov. Kako uveljaviti oskrbovalski dopust? Pravica delavca do oskrbovalskega dopusta nastopi le, kadar so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Pomembno: Dopust se lahko izrabi v enem kosu ali po posameznih dnevih, vendar skupaj ne več kot 5 delovnih dni na koledarsko leto. Dokazila so lahko glede na specifične okoliščine različna (zdravniško potrdilo, potrdilo centra za socialno delo,…) in lahko vsebujejo nujno potrebne osebne podatke upravičenca do nege. Kaj pa nadomestilo plače med oskrbovalskim dopustom? Ta dopust je del posebnega varstva delavcev in zanj ni predvideno nadomestilo. Tako je oskrbovalski dopust neplačan dopust. Kako pravilno urediti oskrbovalski dopust z vidika administracije? Ko se zaposleni odloči za koriščenje oskrbovalskega dopusta, mora delodajalec vedeti, da se ta vrsta odsotnosti vodi ločeno od rednega letnega dopusta. Gre namreč za posebno obliko upravičene odsotnosti, za katero veljajo drugačna pravila tako glede dokumentacije kot tudi obračuna. Pomembno je, da se dopust ustrezno evidentira in pravilno označi v kadrovskih in obračunskih evidencah. To je nujno za notranje evidence podjetja in za pravilno oddajo REK obrazcev na Finančno upravo (FURS). Vlogo zaposlenega je treba arhivirati, prav tako dokazila za upravičenost do dopusta. Čeprav nadomestila za čas oskrbovalskega dopusta delodajalec ne izplača, pa ima podjetje oziroma njegov računovodja ključno vlogo pri pravilnem prikazu neplačane odsotnosti pri obračunu plače. V našem računovodskem servisu takšne primere vodimo skrbno in natančno, hkrati pa svojim strankam nudimo tudi pomoč pri pripravi notranjih aktov in obrazcev, ki olajšajo postopke uveljavljanja tega dopusta v podjetju. Zaključek Oskrbovalski dopust predstavlja pomemben korak k večji človečnosti in medgeneracijski pomoči zaradi staranja ter večje potrebe po oskrbi. Gre za pravico, ki omogoča, da bližina in skrb za najranljivejše ne pomenita odpovedi karieri ali dohodku. Če imate dodatna vprašanja o uveljavljanju oskrbovalskega dopusta ali potrebujete pomoč pri pripravi internih obrazcev in postopkov, smo vam v našem računovodskem servisu Nucleus Plus z veseljem na voljo.
Ugovor zoper informativni izračun dohodnine – do kdaj ga lahko oddate in kdaj je to smiselno?
Vsi, ki so od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) prejeli informativni izračun dohodnine v prvem svežnju, lahko do 30. aprila 2025 vložijo ugovor zoper informativni izračun dohodnine. Čeprav se zdi dokument, ki ga prejmemo, končen in obvezujoč, ima vsak zavezanec pravico, da preveri pravilnost vnesenih podatkov in po potrebi ukrepa.
Kdaj postaneš davčni zavezanec in kdo je oproščen obračunavanja DDV?
Davek na dodano vrednost (DDV) je vrsta prometnega davka. Prometni davki so posredni davki, saj se dodajajo cenam blaga in storitev.
Kaj so stroški reprezentance in kako obravnavati darila poslovnim partnerjem?
Stroški reprezentance so pogosto tema, ki sproža vprašanja pri podjetnikih in računovodskih strokovnjakih. Gre za področje, ki je urejeno z zakonodajo, saj vključuje stroške, ki se nanašajo na gradnjo poslovnih odnosov in sodelovanje med poslovnimi partnerji hkrati pa se prepletajo z računovodsko-davčnimi pravili.
Kaj je amortizacija in kakšne so amortizacijske stopnje?
Amortizacija je eden ključnih pojmov v računovodstvu in upravljanju podjetij, saj vpliva na vrednost osnovnih sredstev in končni poslovni rezultat podjetja. Pravilno razumevanje in uporaba amortizacije omogoča podjetjem, da realno odražajo stroške iz naslova amortizacije osnovnih sredstev in tako izboljšajo preglednost poslovanja.
Kaj je boniteta in kako vpliva na davčno obremenitev zaposlenih?
Boniteta je ugodnost, ki jo delodajalci zagotavljajo zaposlenim v obliki proizvodov, storitev ali drugih koristi. Po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) je boniteta definirana kot vsaka ugodnost, ki jo delodajalec nudi delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu v povezavi z zaposlitvijo in se obdavči z dohodnino.
Prenehanje družbe po skrajšanem postopku, kakšen je postopek in kako dolgo traja?
Prenehanje družbe po skrajšanem postopku je ena izmed možnosti, ki jo zakonodaja omogoča za prenehanje družbe brez likvidacijskega postopka, kadar družba nima dolgov ali pa jih lahko v celoti poravna.
Olajšava za vzdrževane družinske člane, vzdrževani družinski člani in kako jo uveljaviti
Olajšava za vzdrževane družinske člane je pomembna davčna ugodnost, ki jo lahko izkoristijo posamezniki, ki vzdržujejo določene družinske člane, kot so otroci, starši ali drugi sorodniki. Uveljavljanje te olajšave lahko občutno zmanjša vašo davčno obveznost, zato je pomembno razumeti, kdo so vzdrževani družinski člani, kako in kdaj uveljaviti olajšavo ter kakšne so razlike med mesečnim in letnim uveljavljanjem olajšave.
Slabitev in odpis terjatev, knjiženje in davčna obravnava
Organizacija odpravi terjatev, kadar jo zamenja za drugo sredstvo ali dolžniku odpusti plačilo. Terjatev odpravi tudi, če nima več izvršljive pravice, da znesek terja ali ta pravica ugasne. To se zgodi, ko preteče zakonsko določen rok.
Olajšava za investiranje in znižanje davčne osnove, kakšni so pogoji?
Investiranje v opremo, tehnologijo ali inovacije je ključno za rast in razvoj vsakega podjetja. Olajšava za investiranje podjetjem omogoča znižanje davčne osnove z vlaganjem v nova osnovna sredstva, ki so neposredno povezana z njihovo dejavnostjo.